Na vroče poletno jutro sem se odpeljala v Škofjo Loko, kjer sva bili zmenjeni z eno zelo prijetno punco – Tjašo Kokalj Jerala. Zmenek pa ni bil kar tako, saj je s seboj pripeljala tudi svoja dva kosmatinca. Kaj sva se pogovarjali? Zveš spodaj 😉

Jaz: Tjaša, kdo sta tvoja dva kosmatinca?

Tjaša: Prvi je Medo in je mešanček, ki bo letos star 8 let, drugi pa shih tzu Kuki, ki je star 4 leta.

Jaz: Zelo sta simpatična. Kako si ju dobila?

Tjaša: Za vsem tem je ena precej zanimiva zgodba. Nikoli si nisem mislila, da sem velika pasjeljubka in nikoli nisem pretirano znala s kužki delati in ravnati. Potem pa sem preko znancev izvedela za neko leglo mešančkov in se kot otrok navdušila nad idejo o kužku. Takoj, ko sem leglo obiskala, mi je Medo padel v oči in vedela sem, da je “rojen zame”. Potem pa je usoda tako hotela, da sem Medota izgubila za nekje dve leti, ko sva šla s fantom narazen, saj je kuža ostal pri njem. Zelo sem ga pogrešala, a v nekem trenutku sem se odločila, da je tega žalovanja dovolj in takrat je v moje življenje prišel Kuki. Kmalu za tem pa sva z bivšim fantom, zdajšnjim možem, prišla nazaj skupaj in tako smo zdaj vsi štirje skupaj.

Jaz: To je pa že skoraj scenarij za film 😀 Si jima ti dala imena?

Tjaša: Obema sem ime dala jaz. Ko sem zagledala Medota, je bil tako okrogel, kosmata kepa... pravi medo. Bil je tudi edini dolgodlak v leglu. To ime mi je prvo padlo na pamet in tako je tudi ostalo. Kuki je pa tak “piškotek” – okrogel obrazek, kremne barve, vse to spominja na piškotek.

Jaz: Imaš prav! Kuki je res sladek. Kakšna sta po karakterju? Kako delujeta skupaj, glede na to, da sta oba samca?

Tjaša: Oba sta zelo trmasta alfa samca. Občasno se skregata, saj sta zelo močna karakterja in se drug drugemu ne pustita. Medo je kljub temu, da je večji, bolj mehka duša in zelo “dramatičen”. Je pravi “drama queen”. Joka, cvili, dramatizira, zelo močno izraža čustva. Kuki pa je veliko bolj flegmatičen. Je pa Kuki pes, ki ljubi rutino in zelo hitro ga zmede, če dan ne poteka kot je v navadi. Tudi sprehode in potrebo opravlja vedno na istih mestih.

Jaz: Zanimivo. Res sta si čisto različna. Imata čisto drugačen ritem življenja? Kako poteka vaš vsakdan?

Tjaša: Zjutraj vstanemo in ju odpeljem pred hišo, kjer imamo velik vrt. Kljub temu, da mož vstane prej in bi jo lahko odpeljal na sprehod, nočeta z njim. Raje še malo počakata, da vstanem jaz in gresta z menoj. Dam jima za jest in ko se najesta gremo ven. Zunaj smo nekje pol ure. Nato Medo ostane zunaj s svojo pasjo prijateljico labradorko Toro, Kuki pa želi nazaj v hišo, kjer sledi tuširanje tačk. Kuki se potem igra, malo počiva, jaz pa delam za računanikom. Enako pa zvečer – večerja in daljši sprehod. Medo gre včasih tudi s tastom na kakšen hrib, Kuki pa raje poležava doma.

Jaz: Kaj pa igra, se igrata skupaj ali vsak zase? S čim se rada igrata?

Tjaša: Medo je nor na žogice, Kuki pa na igrače. Kuki se tudi zaigra sam, jih meče naokoli in se zabava sam. Medo pa pred Kukijem ni maral nobene igrače, razen žog. Zdaj, ko vidi Kukija kako se igra, pa so tudi druge igrače zanimive. Se pa včasih zaigrata tudi skupaj, se “ravsata”, cukata za uhlje in se preganjata po vrtu.

Jaz: Kot poslovna ženska z veliko opravki, snemanju in sestanki, te veliko ni doma. Kdo jih čuva, ko te ni doma?

Tjaša: Medota navadno čuva tast, saj se zelo dobro razumeta z njegovo psičko Toro. Kuki pa gre na počitnice k mojim staršem. Se pa precej pogrešata, saj vedno, ko se vrne, tako teče k Medotu... Imata se zelo rada.

Jaz: Kako je pa ponoči? Kje spita?

Tjaša: Spita po celem stanovanju. Medo je selilec. Navadno zaspi v dnevni sobi na kavču, potem pride k nama v spalnico, kjer imata oba svoje postelje, nadaljuje v kopalnici na kopalniški preprogi... Njega je res vsepovsod polno. Kuki pa zaspi pod kavčem in se ne premakne dokler ne greva tudi midva v spalnico. Tam zaspi v svoji postelji, zjutraj pa se rad pride stisnit k meni v posteljo. Pa Medo tudi. Sta zelo navezana na naju in se rada cartata.

Jaz: Tudi moj Doo je cartavček. Kaj pa prehrana? Kaj rada jesta, česa ne marata, imata kakšno osebno dieto ali način prehranjevanja?

Tjaša: Jesta dvakrat na dan. Zjutraj in zvečer. Jesta brikete in konzervirano hrano. Je pa Kuki alergičen na piščanca, zato kupujem pretežno ribje brikete, včasih tudi jagnjetino z rižem. Kuki ima navado, da zjutraj in zvečer dobi konzervo, čez dan pa so mu na voljo briketi, ki jih počasi grizlja čez dan. Ko je menjeval zobke, smo ga nevede navadili na konzerve in je kasneje začel brikete popolnoma zavračati. Poskusila sem več variant, da bi ga ponovno navadili na brikete pa jih je še naprej zavračal. Potem pa sem poskusila še tako, da dobi merico briketov po obroku in se je izkazalo, da je to najboljša možnost, saj ni dobro, da neprestano je samo mehko hrano. Tudi prebava je boljša, pes je zdrav in zadovoljen in samo to je pomembno.

Jaz: Zanimivo! Najbolj pomembno je, da si našla način, ki odgovarja obema. In da je Kuki zdrav. Se pa res vidi, da ima močen karakter in voljo. Se ne pusti kar tako 😀 Pravi mali lump 😉 Sta ti že kdaj kakšno ušpičila?

Tjaša: Kuki je enkrat pojedel žebelj. Z možem sva pribijala sliko in nama je žebelj padel na tla. In ko sem ga želela pobrati, žeblja ni bilo. Tako sva ugotovila, da ga je Kuki pojedel. Peljala sva ga k veterinarju, kjer so najprej poskušali s klistirjem in refleksom bruhanja, da bi izločil žebelj, vendar ni bilo uspeha. Tako je moral prestati operacijo, saj se mu je žebelj zapičil v želodčno steno. Medo pa zelo rad beži. Kar odide, saj je zelo radoveden. Kljub temu, da je ograja okoli hiše, on skoplje luknjo, si ogleda kar ga je zanimalo in pride nazaj. Medo tudi zelo rad preganja mačke. Tega res ne maram! Enkrat se je prav iztrgal s povodca in se zagnal proti mački, vendar se je mačka nasršila in še dvojno zrastla v svoji velikosti. Na srečo se je pri tem tudi končalo. Najbrž sta imela oba srečo 😀 Lahko bi se končalo bolj dramatično – v Medotovem žanru 😀

Jaz: Hehehe, ja, ni vam dolgčas 😀 Greste kaj na dopust? Gresta z vama na počitnice ali ju pustita doma?

Tjaša: Ne, na počitnice greva sama, saj nebi uživala ne midva, niti kužka. Z možem hodiva v kamp, kjer bi morala biti neprestano na povodcu, na mnogih plažah kužki nis zaželjeni, kar se mi ne zdi prav. Vsako leto pa gremo v hribe, takrat pa ju vzameva s seboj. Medotu je problem tudi vožnja. Vsakič, ko se avto ustavi prične jokat in stokat in tuliti... Medo ne potuje rad, Kuki pa načeloma ne komplicira, saj se je že kot mladiček več vozil z avtom in lažje sprejema potovanja. Zato je bolje za vse, da takrat ostaneta psa doma.

Jaz: Kot noč in dan sta. Ne samo po barvi, tudi po obnašanju in karakterju 🙂 Tjaša, vedno več je člankov o trpinčenju živali, puščanju psov v razbeljenih avtomobilih in podobnih zgodb. Kaj pa ti misliš o kulturi Slovencev do živali?

Tjaša: Zdi se mi, da v urbanem okolju veliko bolje skrbijo ali skrbimo za živali, kot na deželi, kjer se še vedno prisotna miselnost, da so psi striktno za čuvaja in jih tako tudi tretirajo. Prijatelica je imela prav grozno izkušnjo, ko je pozimi nekemu psu nesla odejico, na kateri je potem lažje preživel zimo... Ne bi bilo slabo, če bi imeli organizirano živalsko policijo, ki bi preverjala takšna stanja oziroma situacije in primerno tudi ukrepala. Tako s sankcijami lastnika živali kot nudila pomoč živalim. Živalim ni lahko. Če jim ne prisluhneš, ti ne znajo povedati in prav bi bilo, da bi imele svojega “varuha”.

Res je bilo prijetno! Kuki in Medo sta tako sladka kužka, Tjaša pa enkratna punca. Sledi Tjaši in kužkoma tudi na njenem Instagram in Facebook profilu. Vse modne navdušenke pa že tako ali tako spremljamo Tjašin blog TKSWAT 😉

Ker sva obe s Tjašo ful vredu punci, pa sva vam pripravile tudi nagradno igro, ki jo najdeš na TKSWAT 😀 Kaj je nagrada, pa zveš na Tjašini strani. Srečno! 😉

Pasji pozdrav! :p