Vsem, ki ne želite imeti mladičkov in sprejeti te velike odgovornosti predlagam sterilizacijo. Poleg tega boste preprečili vsa negativna vedenja, ki spremljajo obdobje gonitve in zmanjšali možnosti za nekatere bolezni.

Optimalno obdobje za poseg je pri 6 mesecu starosti. Zelo pomembno je, da je muca pred posegom popolnoma zdrava. Prav tako mora biti 12 ur tešča (brez hrane) ter zadnji 2 uri brez vode.

Bibina izkušnja

Ob 12h dopoldan sem jo odpeljala k veterinarju, ki je najprej pregledal njeno splošno zdravstveno stanje. Nato sem jaz odšla. Kasneje sem jo prišla iskat čez 4 ure. Bila je še omotična od narkoze in čisto prestrašena.

Muca po narkozi nima ravnotežja, ne nadzira uriniranja, ne mora uravnavati telesne temperature in lahko bruha.

Najprej je nepremično ležala pri meni pod dekico, nato je poskusila hoditi. Seveda ni šlo ... Izgleda tako kot zelo vinjena oseba. Ni imela ravnotežja, padala je na tla ... Zelo pomembno je, da ste tisti dan z njo in jo pazite da ne pade iz visokega. Bibo je res zelo zeblo. Zaspala je zavita v dekici ob radiatorju in kljub vsemu je izgledalo, kot da jo zebe. K sebi je prišla šele zvečer. Takrat sem ji tudi prvič ponudila hrana in vodo.

Vizualno je bila na trebuščku brez dlake s šivi, ki so se nato sami razgradili. Dlaka je ponovno zrasla. Biba je nekaj dni po posegu dobila majhno trdo izboklino - bulo. Veterinar jo je pregledal. Diagnosticiral je pruh, ki nastane zaradi pretrganega notranjega šiva (pod kožo), nato pa skozi to luknjo preide maščoba v podkožje. Vendar zato ni bilo potrebno ukrepati, ker je vse izginilo samo od sebe (na srečo).

Kako izgleda sam poseg?

Sam kirurški poseg izgleda tako, da muci odstranijo jajčnike v splošni anesteziji. Najprej ji obrijejo trebušček na predelu posega. Ta predel dobro razkužijo in naredijo manjši rez pod popkom. S posebnimi inštrumenti najdejo jajčnike in jih odstranijo. Nato rano zašijejo z resorbtivnim materialom, da šivov ni potrebno odstranjevati.

Sama izkušnja za muco ni boleča, ker tudi kasneje prejme protibolečinska zdravila. Definitivno pa gre za izredno stresno in neprijetno izkušnjo. Biba se od takrat dalje boji svoje transportne torbe in noče it vanjo. Sama sicer nimam ideje kako bi to izkušnjo lahko olepšala, sem ji pa nudila vso svojo oporo in ljubezen v času okrevanja.

V kolikor imate o posegu dvome in vprašnja, se brez zadržkov obrnite na svojega veterinarja.

Pozdravčki do prihodnjič!
Deborah & Biba