Tukaj se krešejo različna mnenja. Eni so za, drugi popolnoma proti. Vprašajte mene. Sem zelo ZA! In tudi naš Doo ima svoj boks.

Ko smo se odločali za psa, nam je vzrediteljica toplo priporočala navajanja na boks. Sprva si tega nisem predstavljala, saj mi je boks predstavljal nekakšno omejitev, grozno kletko v kateri bo moj pes ujet in zaprt... bla bla bla! Pa to sploh ni tako! Če psa od začetka navajamo na boks, bo boks osvojil kot svojo sobo, svoj prostor, v katerem se počuti varno, je njegovo zavetje in kjer se počuti dobro.

Danes si življenja s psom sploh ne predstavljam brez boksa. Boks je pomemben tako doma kot tudi, ko gremo na počitnice. Pes boks pozna in je nanj navajen. Zato mu bo na počitnicah, v tujem kraju, v tuji sobi veliko lažje, saj bo imel pri sebi svoj brlog, kjer se počuti varnega in lahko brezskrbno počiva. Poleg tega pa ne bo mogel uničiti tuje lastnine, polulati preprog ipd. ob naši odsotnosti, ko bi mu postalo malo dolgčas.

Boks kot transportna kletka

Uporaben je tudi na poti, saj je tako transport veliko bolj varen. Pes tkao ne moti voznika, hkrati pa je tudi na varnem v primeru zaviranja ali prometne nesreče. Vožnja v transportni kletki pa je prijetnejša tudi za psa, ker ga v njej ne premetava, ko jo osvoji pa mu nudi varen in udoben kotiček.

Boks je del vzgoje

Na boks je potrebno navaditi že mladička. Najbolje je, da boks pripravimo še preden pride psiček v novi dom. Boks postavimo na mesto, kjer bo vedno stal. Vanj damo blazino, tepih ali mehko podlogo, čez prekrijemo s pasjo pleničko, pripravimo tudi kakšno igračko in mini priboljšek, ki se ga bo kuža razveselil, ko bo stopil v kletko. Ko psa prinesemo v novi dom, psa najprej peljemo ali nesemo v boks. Vanj ga ne zapiramo. Samo položimo ga notri in mu pokažemo na priboljšek ali igračko. Psiček se notri najverjetneje ne bo zadržal, ampak bo šel raziskovat svoje novo okolje. Nič za to! Ko bo kuža zaspal, ga nežno prenesemo v boks in to ponavjamo pri odprtih vratcih. Sčasoma pričnemo vratca zapirati. Kuža bo najverjetneje začel jokati, ko bo ugotovil, da je zaprt. Naj vas ne gane preveč. Pač protestira. Ko bo kuža nehal jokati, mu vratca odpremo.

Tudi Doo je jokal in stokal, vendar sem nareila prav to. Vedenje sem ignorirala, ko pa je nehal jokati, sem vratca odprla. Tako je vedno dlje zdržal v boksu in ga na koncu tudi zelo dobro osvojil. Doo je tudi noči preživljal v boksu, saj si nisem želela, da bi se zjutraj zbudila v polulanem in pokakanem stanovanju. Potrebo je opravljal na plenički. Se je pa zelo hitro navadil na čistočo in pričel lulati samo zunaj. Z navajanjem na boks, tudi ko smo doma, preprečimo razvoj ločitvene tesnobe. Kuža sprejme, da ni nič nenavadnega, da si malo odpočije ali se zaigra v boksu, saj se bomo kmalu vrnili. Pomagamo pa si lahko tudi s priboljški, žvečilkami in igračami, ki jih lahko napolnimo s priboljški. Tako se bo pes zamotil in pozabil na “sitnarjenje”, hkrati pa bo vesel, da ga v boksu vedno znova čaka nekaj dobrega, nekaj kar ima rad.

Kaj pa velikost?

Zelo pomembno! Izbrati moramo dovolj velik boks, da bo psu v njem udobno. Če izbiramo boks za vožnjo, potem naj bo malo manjši. Pes mora notri normalno stati in se obrniti. Izbirate lahko med kovinskimi ali plastičnimi kletkami. Če izbiramo boks za bivanje, pa naj bo malo večji. Pes mora v bivanskem boksu vzravnano stati, se obrniti in ko se uleže, mora biti dovolj prostora, da se lahko pes raztegne. V tem primeru priporočam večjo kovinsko kletko. V obeh primerih vanj postavimo mehko blazino, da bo psu udobno in kakšno igračko, da se bo zamotil.

Torej, na kratko 😉

1. Boks ustrezno pripravimo, vanj položimo priboljšek in motiviramo psa, da gre po njega. Vratc ne zapiramo. Ko mladiček zaspi, ga prenesemo v boks, kjer bo nadaljeval svoj spanec. Vratc tudi v tem primeru ne zapiramo.
2. Psu ustvarimo povelje – npr. v boks. Vanj vržemo priboljšek in pes bo šel v boks. Ponavljamo dokler pes ne osvoji povelja in gre v boks še preden dobi priboljšek. Nato ponavljamo vajo tako, da dobi pes priboljšek šele po opravljeni vaji in povelju.
3. Pričenemo z zapiranjem vratc. Najprej jih zapremo in počakamo zraven boksa, mu prigovarjamo, da ostane miren. Če pes mirno sprejme novo situacijo, ga primerno nagradimo. Ko pes dobro osvoji zaprta vratca z našo prisotnostjo, se pričnemo oddaljevati. Čas podaljšujemo in seveda ne pozabimo na pohvalo in nagrado.
4. Psa med našo odsotnostjo poskušamo zamotiti s kostmi, igračami, žvečilkami. Tako bo imel manj časa za razmišljanje kje smo, kdaj se vrnemo in se bo lažje navadil na svoj boks.
5. Psa vedno spustimo iz boksa šele, ko je miren. Saj bo dobil nagrado za svojo mirnost in samokontrolo, in ne za sitnarjenje. Na začetku bo poskušal izhod izsiliti s cviljenjem, lajanjem in drugimi pasjimi metodami, vendar moramo ostani mirni in takšno vedenje ignorirati. OSTANITE TRDNI IN NE POPUŠČAJTE! Tukaj je izredno pomembna doslednost!

Bodite pa pozorni na to, da mladička v času, ko vadita navajanje na boks, ne tišči na potrebo. Mladički opravljajo potrebo pogosteje, vsakih nekaj ur in to je potrebno upoštevati. Pes potrebuje tudi zadostno meto fizične in psihofizične aktivnosti, saj bo le tako lahko miren in zadovoljen – tudi v boksu.

Doo je v boksu vsakič, ko gremo od doma. Ponoči ga več zapiramo, je pa zanimivo, da gre velikokrat sam ponoči v boks spat. Tudi čez dan, ko je utrujen in rabi mir, se umakne v boks. Boks je njegov brlog, njegova hiška, njegovo varno zavetje. Notri ima odejico in rogovje, ki ga veselo gricka 😀

Pozdrav iz pasjega brloga! 😉