Ana Reisman je izjemno velika ljubiteljica živali in že od nekdaj je zagledana v posebno pasmo - pasmo King Charles Cavalier. Takoj, ko je lahko, je uresničila sanje in njen vsakdan sedaj razveseljuje psička Monika. Je pa Ana ena izmed tistih lastnic, ki se odločijo za surovo prehranjevanje.

Z njo smo se pogovarjali o surovi prehrani ter s kakšnimi izzivi se je srečevala. Kako je surova prehrana spremenila njeno psičko in kaj priporoča vsem, ki se s tem soočate ali odločate? ... preberite ...

Kdo je tvoja Monika in kako si se odločila zanjo?

Moja Monika je pasme Cavalier King Charles Spaniel. V to pasmo sem bila zaljubljena že leta in takoj, ko se je ponudila priložnost, sem si uresničila veliko željo.

Zakaj si se odločila za surovo prehranjevanje?

Še preden je prišla Monika v moj dom, sem naredila raziskavo o vzgoji, pasjih šolah in seveda prehrani. Naletela sem na veliko slovenskih in tujih člankov, ki pričajo o pozitivnih učinkih surove prehrane. Bolj ko sem prebirala članke, ki so bili podkrepljeni z znanstvenimi raziskavami, bolj se mi je stvar zdela preprosto – naravna in logična.

Briketi so dejansko plod industrijske revolucije, za katerimi danes stojijo ogromne koorporacije.

Sama za vsa živa bitja zagovarjam svežo, biološko primerno in najbolj pomembno ne-procesirano prehrano. Hranjenje psa s surovo hrano je izjemno logično.

S kakšnimi izzivi si se soočala na začetku pri surovem prehranjevanju?

Predvsem nisem vedela kje začeti in kako pripraviti obrok, ki bo res vseboval vse, kar Monika potrebuje. Predvsem slednje, saj veliko ljudi (predvsem tistih, ki so zagovorniki procesirane hrane) straši, da pes na surovi prehrani ne dobi vseh hranil, ki jih potrebuje.

Naredite raziskavo, opazujete svojega psa, njegov iztrebek in splošno počutje. Ne komplicirajte.

Od kod si prejela/povzemala informacije in znanje o surovem prehranjevanju?

Veliko mi je pomagala super spletna stran »zdravahranazapse.si«, FB skupina Surova mesna prehrana psov (mačk)/ Slow food for dogs (cats) in google. Če nisem prepričana, vedno guglam. Vsi odgovori se skrivajo na spletu.

Si kdaj imela kakšne zadržke in pomisleke?

Glede same ideje o surovi hrani, nikoli. Zagovarjam, da je to najbolj naravna in najboljša hrana, ki jo lahko psu ponudiš.

Sem pa imela na začetku veliko organizacijskih problemov, ker se nisem znala lotiti surovega hranjenja. Brikete imaš namreč v vrečki, jih vsuješ v posodo in je problem rešen. Surovega mesa pe ne moreš pustiti v hladilniku več tednov…

Tvoja Monika je izključno surovo hrano ali jo tudi kaj prekuhaš? Zakaj?

Monika jé izključno surovo z izjemo sladkega krompirja in buče – oboje prekuham.

Kako izgleda pripravljanje surove hrane pri tebi doma?

Približno 1x na mesec kupim večjo količino mesa in organov pri Pasji Mesnici. Hranim štiri vrste mesa in ribe. Ker hranim po barf modelu, dodam še sadje in zelenjavo (karkoli je sezonskega) in po 150g (en obrok) shranim v plastične posodice. To nato zamrznem in hrana za en mesec je pripravljena.

Sama ne kompliciram z natančnimi grami in natančnimi razmerji. Pri suroveh hranjenju gre bolj za lovljenje balansa na dolgi rok.

Če torej pes danes ne dobi dovolj vlaknin, jih bo dobil kak drugi dan. Če danes ne dobi dovolj kosti, jih bo dobil kak drugi dan. Na koncu meseca je pomembno, da je pes dobil »vse kar potrebuje«. Tako kot pri ljudeh. Vsak dan naš obrok ni popoln. Pomembno je, da ravnovesje lovimo na daljši rok.

Kako se s tem soočaš na počitnicah?

Paketki v termo torbo in nato hitro v zamrzovalnik. V kolikor to ne bi bila opcija, bi jo brez slabe vesti v tistem času hranila s kvalitetnimi briketi ali peleti. Če pes en teden v letu uživa samo procesirano hrano, to ne bo vplivalo na njegovo zdravje. Kot pravim – ravnovesje lovimo na dolgi rok.

Kako se tvoja Monika odziva na surovo hrano?

Monika je končno zdrava. Iztrebek je majhen in čvrst (prej je imela konstantne driske), pije in lula izjemno malo, ima lepo dlako, veliko energije in popolno krvno sliko.

Si ji kdaj ponudila briketirano in konzervirano hrano?

Ja, prvega pol leta sem jo hranila z briketi, čeprav sem poskušala tudi s surovo, ampak se nisem znala pravilno zorganizirati oz. nisem našla pametnega sistema.

3x pogostje je kakala in vsaj 5x pogosteje lulala. Hkrati je imela konstantne driske, hrano je tudi zavračala.

Kakšne koristi opaziš pri Moniki zaradi tega načina prehranjevanja?

Ko sem jo hranila z briketi je bila izjemno neješča, od hrane se je umikala, po več dni skupaj ni pojedla skoraj nič. Odkar jo hranim s surovo, hrano golta in vedno prosi za še.

Zraven tega se ji je uredila prebava, popolnoma sva izključili alergene (ki jih na briketih praktično ne moreš, ker imajo toliko sestavin), posledično se ne praska več, koža in dlaka sta zdravi. Ima veliko energije, bele zobke. Nasploh je zdrava in zadovoljna.

Kaj svetuješ drugim, ko se odločajo o načinu prehranjevanja svojega kužka?

Ne komplicirajte in ne sekirajte se za »popolna ravnovesja«. Seveda, naredite raziskavo, psu ponudite dovolj mesa, surovnih mesnatih kosti, organov ter sadje in zelenjave (v kolikor boste hranili po barf modelu). Naj vas pa iskanje nekih popolnih balansov v obrokih ne ustavi. Vredno se je potruditi!

Začnite počasi, tudi če nadomestite samo en obrok s surovo hrano ali en obrok tedensko s surovo hrano, je boljše kot nič.